Lesnopredelovalna panoga
Močno razvojno zgodbo ponuja tudi les. Slovenija je dežela gozdov, saj ti pokrivajo več kot polovico površine države, a prava vrednost lesa nastane šele takrat, ko ga doma predelamo v stavbe, pohištvo in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Če ostane predvsem surovina za izvoz, izgubljamo del svoje naravne in gospodarske prednosti. Če pa ga povežemo z zeleno gradnjo, oblikovanjem, digitalizirano proizvodnjo, krožno rabo in močnejšo domačo predelavo, lahko lesna industrija postane ena prepoznavnejših slovenskih razvojnih zgodb. Doma predelan les pomeni več dodane vrednosti, več kakovostnih delovnih mest, močnejši regionalni razvoj in manjši ogljični odtis.
Kaj meni dr. Aleš Ugovšek, direktor M Sore, o tem, zakaj je lesno-predelovalna industrija pomembna za slovensko gospodarstvo, kateri izzivi danes najbolj zavirajo njen razvoj in kje so rešitve za večjo konkurenčnost?
1,6 MRD
EUR PRIHODKOV
VEČ KOT
10.000
ZAPOSLENIH
1,4 %
IZVOZA
NA ZAPOSLENEGA:
50.000
EUR DODANE VREDNOSTI
Strateške razvojne usmeritve
- Razvoj unikatnih in po naročilu narejenih izdelkov iz lesa z visoko dodano vrednostjo.
- Razvoj kombinacije materialov, ki vključujejo les kot estetski element za različne industrije.
- Digitalizacija proizvodnje in uvedba pametnih obratov.
- Krožni modeli uporabe lesne biomase.
Načrtovane potencialne investicije: 66 mio. EUR do 2030, 132 mio. EUR do 2035
Prioritetni kratkoročni ukrepi – izvedba v prvih šestih mesecih mandata
- Pohitritev izdaje gradbenih dovoljenj za pospešitev montažne gradnje in večje rabe lesa za gradbene namene.
- Pospešitev gradnje javnih stavb v hibridni železobetonski in leseni izvedbi ter dosledna uporaba uredbe o zelenem javnem naročanju.
Prioritetni srednjeročni ukrepi – izvedba v prvih dveh letih mandata
- Oblikovanje enotne gospodarske politike za celoten gozdno-lesni sektor z usklajenim upravljanjem gozdarstva in lesarstva.