Logistika in gradbeništvo

Logistika in gradbeništvo na prvi pogled morda nista najbolj očitni zgodbi prihodnosti, a prav ti dve področji določata, kako pretočna, povezana in odporna bo država. Skupaj zaposlujeta več kot 108.000 ljudi in ustvarjata skoraj 20 milijard evrov prihodkov, zato njun pomen presega posamezne projekte ali podjetja. Logistika povezuje slovenska podjetja s svetom, omogoča zanesljive dobavne verige in krepi izvozno sposobnost gospodarstva. Z digitalno logistiko, zelenim transportom, multimodalnimi vozlišči in sodobnimi oskrbovalnimi verigami lahko Slovenija postane učinkovitejša in bolj privlačna za mednarodne tokove blaga.

Gradbeništvo gradi fizične temelje države: prometno, energetsko, stanovanjsko, zdravstveno, šolsko in drugo infrastrukturo, ki neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi. Z zeleno gradnjo, digitalnim projektiranjem in stabilnimi javnimi investicijami lahko postane eden od ključnih nosilcev bolj odporne Slovenije. Pri tem so ključne predvidljive javne investicije, hitrejši postopki in jasna strategija razvoja infrastrukture, saj stabilnost gradbeništva neposredno vpliva na izvedbo projektov, pomembnih za celotno družbo.

NA ZAPOSLENEGA:

60.000

EUR DODANE VREDNOSTI

Strateške razvojne usmeritve

• Zeleni prehod kot največji investicijski in razvojni val, podprt z velikim infrastrukturnim investicijskim ciklom ter usmerjen v trajnostno preobrazbo logistike in gradbeništva.
• Digitalna in industrijska preobrazba panog z industrializacijo gradnje, uvedbo BIM, digitalnih infrastrukturnih dvojčkov in umetne inteligence projektiranje, gradnjo, upravljanje in vzdrže­vanje ter z digitalizacijo logistike in pametnimi sistemi za sledenje.
• Prehod v krožno gospodarstvo z uporabo trajnostnih materialov, večkratno uporabo gradbenih materialov ter zmanjšanjem ogljične intenzivnosti gradnje in transporta.
• Razvoj zelenih logističnih koridorjev, trajnostnih transportnih sistemov, multimodalnih vozlišč in optimiziranih dobavnih poti.
• Stanovanjski trg in infrastruktura kot razvojna motorja za stabilno rast, višjo dodano vrednost in dolgoročno zaposlovanje.
• Internacionalizacija slovenskih podjetij, podprta z EU financiranjem, ter sistematičen razvoj kadrov in novih kompetenc.

Načrtovane potencialne investicije: 1,218 mrd. EUR do 2030, 2,436 mrd. EUR do 2035

Prioritetni kratkoročni ukrepi – izvedba v prvih šestih mesecih mandata

• Logistika:
  • Združitev ključnih podatkovnih tokov (DRSI, DARS, policija, Luka Koper, SŽ-Tovorni promet) za sprotno operativno načrtovanje in boljše upravljanje tokov.
  • Uvedba hitrega postopka za dovoljenja logističnih zmogljivosti (vzpostavitev enotne kontaktne točke za skladišča, distribucijske centre in terminale).
  • dprava obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za voznike.
• Gradbeništvo:
  • Priprava sprememb in dopolnitev Gradbenega zakona za hitrejše postopke, večjo pravno varnost, digitalizacijo in podporo zelenemu prehodu.
  • Priprava sprememb in dopolnitev Zakona o urejanju prostora za hitrejše umeščanje v prostor, več razvojnih zemljišč in večjo investicijsko privlačnost.
  • Priprava sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu okolja za hitrejše in učinkovitejše okoljske postopke ter racionalnejše izvajanje pravil.

Prioritetni srednjeročni ukrepi – izvedba v prvih dveh letih mandata

• Logistika:
  • Enotno vstopno okno za logistiko in celovita digitalna transformacija v skladu z eFTI standardi.
  • Nacionalni prostorski načrt za logistiko 2030 z rezervacijo zemljišč za ključne prihodnje projekte.
  • Modernizacija in optimizacija transportnih tokov med glavnimi logističnimi vozlišči.
• Gradbeništvo:
  • Priprava srednjeročnega investicijskega načrta razvoja kritične in socialne infrastrukture do leta 2035.
  • Spoštovanje zlatega investicijskega pravila s ciljem zagotoviti enakomer­no in kontinuirano financiranje državnih investicijskih projektov v višini 2% BDP.
  • Ustanovitev državnega organa za graditeljstvo ter paritetnega sklada kot socialnega korektiva za stabilnejši trg dela.