Trajnostna mobilnost
V trajnostni mobilnosti slovensko znanje že potuje po svetovnih cestah – od mehatronskih komponent, elektromotorjev in lažjih sestavnih delov do luči, akumulatorjev, napeljav in specialnih orodij za globalno avtomobilsko industrijo. Slovenska podjetja po podatkih programa Made in Slovenia 2035 svoje izdelke dobavljajo najmanj 25 avtomobilskim znamkam in približno 70 sistemskim dobaviteljem, kar kaže, da je Slovenija že danes del najzahtevnejših globalnih verig mobilnosti.
Zakaj produktivnost sama ni več dovolj za razvojni preboj slovenskega gospodarstva? Poglejte, zakaj Valter Leban, predsednik uprave Kolektorja, prihodnost vidi v inovativnosti, novih poslovnih modelih in prodoru v nove tržne niše.
12 MRD
EUR PRIHODKOV
VEČ KOT
65.000
ZAPOSLENIH
16 %
IZVOZA
NA ZAPOSLENEGA:
59.000
EUR DODANE VREDNOSTI
Preberite tudi članek na siol.net: V vozilih prihodnosti je lahko več Slovenije, kot si mislimo
Strateške razvojne usmeritve
- Prehod na brezogljično mobilnost (električni pogoni, baterijske komponente, lahki materiali, vodik).
- Razvoj pametnih vozil z naprednimi krmilnimi sistemi in povezljivostjo.
- Povečanje deleža končnih produktov in rešitev z višjo dodano vrednostjo.
- Tehnološka preobrazba v pametne, avtomatizirane in energetsko učinkovite proizvodne ter poslovne procese.
- Krepitev domačih dobaviteljskih grozdov in vključevanje v nove globalne verige vrednosti.
Načrtovane potencialne investicije: 1,135 mrd. EUR do 2030, 2,270 mrd. EUR do 2035
Prioritetni kratkoročni ukrepi – izvedba v prvih šestih mesecih mandata
- Zagotovitev 75 milijonov EUR nepovratnih proračunskih sredstev letno za vzpodbujanje konkurenčnosti avtomobilske industrije.
- Spodbude malih vrednosti za vzpodbujanje konkurenčnosti podjetij avtomobilske industrije.
- Pričetek prenove razpisnega sistema vzpodbud za gospodarstvo.
Prioritetni srednjeročni ukrepi – izvedba v prvih dveh letih mandata
- Vzpostavitev Inovacijskega centra slovenske avtomobilske industrije (Misija GREMO 2030).
- Vzpostavitev sistema cenovnih olajšav energije za visokoenergetske proizvodne procese z namenom podpore globalni konkurenčnosti in sproščanja virov za naložbe podjetij v zeleni prehod, avtomatizacijo in digitalizacijo procesov.
- Povečanje deleža sofinanciranja R&R projektov tudi do 100 %.
- Okrepitev izobraževalnih centrov v poklicnem in višje- oziroma visokošolskem sistemu z znanji elektrotehnike, avtomatizacije in IKT, ki jih zahteva prestrukturiranje avtomobilske industrije. Krepitev lokalnih izobraževalnih centrov blizu proizvajalcem avtomobilske industrije (npr. Novo mesto, Idrija-Škofja Loka-Kranj)